Ljubljana je politično, znanstveno in kulturno središče slovenskega naroda ter z nekaj več kot 288.000 prebivalci hkrati največje mesto v Sloveniji in njen najpomembnejši gospodarski center.

Population: 292,988  / SURS, 1.1.2019

Population density per km2: 1,065.4 / SURS, 1.1.2019

Surface area of the City of Ljubljana: 274.99 km2 / GURS

City holiday: 9 May — Liberation Day

Mesto po meri človeka

Prebivalci, pa tudi številni obiskovalci pravijo, da je Ljubljana mesto po človekovi meri.

Čeprav se po svoji velikosti uvršča med srednje velika evropska mesta in ohranja privlačno prijaznost manjšega kraja, ima vse, kar premorejo velike prestolnice – je politično in kulturno srce slovenskega naroda, pomembno evropsko trgovsko, poslovno, kongresno in sejemsko središče, pa tudi prometno, znanstveno in izobraževalno središče Slovenije.

Lega med severom in jugom je Ljubljano naravno določila za kraj, kjer so se srečevali trgovci in vojaki, pa tudi pogajalci, ki so tu večkrat sklepali mir. Zmagovalcem v napoleonskih vojnah se je zdelo primerno, da v tem mirnem mestu, kjer se križajo poti in srečujejo ljudje že od nekdaj, skličejo kongres Svete alianse, ki je 1821. leta za nekaj časa zapečatil usodo evropske politične geografije.

Ljubeznivo prepletanje starega z novim

V Ljubljani se staro ljubeznivo prepleta z novim in zdi se, da je zgodovina vseh petih tisočletij, kolikor je stara naselbina na tem mestu, mesto pripravljala za to, da postane državna prestolnica. Posrečilo se ji je ohraniti sledove vseh obdobij bogate zgodovine; zapuščino rimske Emone, nekdanje mestno jedro z renesančnimi, baročnimi in secesijskimi pročelji, okrašenimi portali, romantičnimi mostovi, ki krasijo reko Ljubljanico, vegastimi strehami in s parkom, ki sega globoko v naročje mesta.

Tu so se srečevale kulture vzhoda in zahoda, a tudi umetnostna pojmovanja Italije z estetiko kiparjev srednjeevropskih katedral. Mestu današnjo podobo deloma daje italijanski barok, deloma pa dobrih dvesto let mlajša secesija, ki se odraža v slogu številnih zgradb, postavljenih takoj po potresu leta 1895.

Sodobni Ljubljani pa je v prvi polovici 20. stoletja vtisnil močan osebni arhitektonski pečat Ljubljančan, veliki evropski arhitekt Jože Plečnik. Mestno podobo so dopolnili njegovi, tudi na modernejše tokove prisegajoči učenci, obenem pa tudi stvaritve ‘novega vala’ priznanih mladih arhitektov. Vsi različni obrazi Ljubljane se ubrano združujejo v eno samo podobo.

Mesto kulture

Ljubljana je mesto kulture, je dom številnih gledališč, muzejev in galerij, ponaša pa se tudi z eno najstarejših filharmonij na svetu. Že na samem začetku 18. stoletja, leta 1701, je bila ustanovljena Academia philharmonicorum. Gre za prvo glasbeno združenje na Slovenskem, ki je načrtno razvijalo glasbeno produkcijo in bilo nosilec glasbenega baroka pri nas.

Med častnimi člani so bili tudi skladatelji takšnega slovesa, kot so Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms, pomembni interpreti kot violinist Nicolo Paganini, v letih 1881 in1882 pa je v njej kot dirigent, na samem začetku svoje glasbene kariere, deloval Gustav Mahler.

Kultura je za Ljubljančane način življenja in mišljenja ter del vsakdana. V prestolnici se vsako leto zvrsti več kot 10.000 kulturnih prireditev, med katerimi posebej omenjamo 10 mednarodnih festivalov. Prebivalce Ljubljane in obiskovalce navdušujejo umetniki vseh smeri – od vrhunskih glasbenih, gledaliških in likovnih ustvarjalcev do alternativnih in avantgardnih umetnikov.

Sodobno in živahno mesto

V toplejših mesecih številne kavarniške mizice in stoli napolnijo obrežje Ljubljanice ter trge starega mestnega jedra. Tu se Ljubljančani srečujemo ob jutranji kavi, po skoraj obveznem sobotnem obisku ljubljanske tržnice ali nedeljskega bolšjega trga, ali pa na večernem klepetu s prijatelji. Prvi vtis, ki ga obiskovalec običajno dobi o Ljubljani je, da je to izredno mlado mesto, saj mu daje poseben utrip več kot 50.000 študentov.

Mesto je nastalo na stičišču štirih slovenskih pokrajin, zato je v številnih mestnih gostilnah z raznoliko ponudbo mogoče najti krajevne kulinarične posebnosti, da o izvrstnih vinih sploh ne govorimo. Ljubljana si ni kar tako prislužila mednarodnega naziva ‘mesto vina in trte’, saj je bila v preteklih stoletjih tudi središče vinskega trgovanja v naših deželah, že v času Emone pa so njeni prebivalci posadili trto na pobočju sedanjega grajskega hriba.

Danes je to mesto, kamor zahajajo znanstveniki zaradi njegove univerze ter inštitutov z mednarodnim slovesom, umetniki zaradi svetovno znanega grafičnega bienala, likovne akademije in neštetih likovnih galerij, gospodarstveniki zaradi številnih poslovnih srečanj in sejmov in mednarodni strokovnjaki zaradi kongresov – skratka: Ljubljana je mesto, kamor se ljudje pogosto vračajo, bodisi zato, ker jih tja zanese delo, bodisi zato, ker jim tja usmerijo korak lepi spomini s prejšnjega obiska.

Ljubljana je mesto, ki je številnim prijetnim evropskim prestolnicam podobno – nobeni pa enako. In če želite trdno zagotovilo, da je Ljubljana zanimiva, lepa in prijazna, vas bo verjetno prepričalo dejstvo, da so vanjo ‘zaljubljeni’ prav vsi Ljubljančani in, da je njeno ime, če upoštevamo eno od etimoloških razlag, “ljubljena”.

Zgodovina Ljubljane

Ljubljano naj bi, kot govori legenda, ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil preko Črnega morja po reki Donavi in Savi vse do Ljubljanice.

Tam so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel s pošastjo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem mestnem grbu.

Legenda pravi, da je v davnini grški junak Jazon z Argonavti kolhijskemu kralju Aitesu ukradel zlato runo. Na ozemlju med današnjo Vrhniko in Ljubljano so Argonavti na begu pred zasledovalci našli veliko jezero in ob njem barje, kjer so naleteli na strašno močvirsko pošast. Jazon se je z njo boril in jo ubil. To naj bi bil ljubljanski zmaj, ki še danes domuje na ljubljanskem mestnem grbu vrh grajskega stolpa.

Znamenitosti

Majhna, a velika po srčnosti in prijaznosti

Ljubljana ima vse, kar premorejo sodobne prestolnice, ob tem pa je uspela ohraniti prijazno in sproščeno vzdušje manjšega kraja. Je živahno mesto, ki preseneča.

Srednjeevropski značaj in mediteranska sproščenost

Njen značaj zaznamujeta dve zelo različni potezi, ki se med seboj dopolnjujeta na posrečen in izviren način. Čeprav najbolj slovi po svoji zgodovinski dediščini in tradiciji, je namreč razmeroma mlado mesto (povprečna starost prebivalcev je nekaj več kot 30 let) s sodobnim življenjskim utripom. Medtem ko pozimi pride na plan njen zasanjan srednjeevropski značaj, Ljubljano poleti odlikuje mediteranska sproščenost. Zaradi vseh med seboj zelo različnih razsežnosti, združenih na enem mestu, je Ljubljana zelo izvirno mesto, prepredeno s slikovitimi in prijetnimi kotički, kjer lahko doživite številna drobna presenečenja.

Mestna uprava (MU MOL)

Organizacija mestne uprave je prilagojena poslanstvu, nalogam in poslovnim procesom, ki potekajo v njej. Zagotavlja strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje nalog, učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog, usmerjenost mestne uprave k uporabnikom njenih storitev in učinkovito sodelovanje z organi MOL ter zunanjimi deležniki. 

Najobsežnejša in najpomembnejša sprememba od leta 2007 je bila celostna reorganizacija mestne uprave, katere glavni cilji so bili povečanje učinkovitosti ter okrepitev specializacije, medpodročnega sodelovanja in timskega dela ter odprava podvajanja opravil. Iz 12 oddelkov, 6 služb in 1 prekrškovnega organa smo oblikovali 9 oddelkov, 8 služb in 2 prekrškovna organa, leto kasneje pa vzpostavili še Oddelek za šport. Funkcija služb je postala podpora aktivnostim, ki jih izvajajo oddelki.

S specializacijo smo povečali odzivnost, preglednost in nadzor nad izvajanimi ter izvedenimi aktivnostmi. Za še intenzivnejše sledenje trendom in aktivno uvajanje novih razvojnih projektov in aktivnosti za večjo kakovost življenja smo v začetku leta 2018 oblikovali nova delovna mesta mestnih menedžerjev. Sestavni del reorganizacije je bilo tudi prostorsko zaokroževanje delovnih prostorov, in sicer tako, da smo organizacijske enote združili na manjšem številu lokacij kot prej, zaradi česar se je približno polovica sodelavcev mestne uprave selila v druge prostore.

Namesto na 17 lokacijah mestna uprava danes posluje na 12 lokacijah. Z uveljavitvijo pogodbe o brezplačnem prenosu prostorov, ki smo ga v letu 2017 podpisali z Ministrstvom za javno upravo, bo mestna uprava v prihodnje prostorsko umeščena le še na 6 različnih lokacijah. Z zmanjšanjem fizičnih razdalj se bodo pogoji dela dodatno izboljšali, delovanje mestne uprave pa bo še učinkovitejše.

• Organiziranost Mestne uprave
  • Direktorica Mestne uprave MOL 
  • Služba za notranjo revizijo
• Službe
  • Kabinet župana
  • Sekretariat Mestne uprave MOL
  • Služba za javna naročila
  • Služba za lokalno samoupravo 
  • Služba za organiziranje dela mestnega sveta
  • Služba za pravne zadeve
  • Služba za razvojne projekte in investicije
• Oddelki
  • Oddelek za finance in računovodstvo
  • Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet
  • Oddelek za kulturo
  • Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje
  • Oddelek za ravnanje z nepremičninami 
  • Oddelek za urejanje prostora
  • Oddelek za varstvo okolja
  • Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo
  • Oddelek za zdravje in socialno varstvo
  • Oddelek za šport
• Prekrškovna organa
  • Mestno redarstvo 
  • Inšpektorat
    

Kultura v Ljubljani

Mesto z bogato kulturo

Ljubljana je mesto z živahnim kulturnim utripom, kjer podpiramo raznoliko umetniško ustvarjanje za vse generacije. Tako dodatno izboljšujemo kakovost življenja meščank in meščanov, obenem pa varujemo in ohranjamo bogato kulturno dediščino.

Kulturna usmeritev v Ljubljani temelji na treh zaporednih strategijah, ki so bile sprejete leta 2008, 2012 in 2016, za vse pa je značilna visoka stopnja uresničevanja strateških ciljev in ukrepov. Prav to je bil povod za spremembe krovnega zakona o kulturi, ki tudi drugim mestnim občinam nalaga obveznost sprejemanja lokalnih programov za kulturo.

Podjetništvo v Ljubljani

Dobri pogoji za razvoj gospodarstva in spodbujanje podjetništva

Ljubljana – skupaj z regijo – je mesto z največ znanja in kreativnega potenciala v Sloveniji, saj so tu zgoščene ključne državne, znanstvene, raziskovalne, izobraževalne in kulturne institucije. Zaradi velikega števila podjetij in delovnih mest je tu ustvarjena več kot tretjina slovenskega bruto družbenega proizvoda, kar pomeni, da je to območje tudi gospodarsko najbolj razvito v državi.

V Ljubljani želimo zagotavljati ugodne pogoje za razvoj gospodarstva in spodbujanje podjetništva, s čimer tu zadržujemo in privabljamo visoko kvalificirano delovno silo ter investitorje. Prek mednarodnega povezovanja in krepitve vloge evropske prestolnice pa izboljšemo tudi konkurenčnost v mednarodnem okolju.

V skladu z nazivom Zelena prestolnica Evrope 2016 krepimo razvoj zelenega gospodarstva in zelenih delovnih mest – tudi s pomočjo sodobnih zelenih tehnologij.

Tehnološki park Ljubljana

Tehnološki park Ljubljana (TP LJ) predstavlja podporno poslovno okolje za razvoj vrhunskega tehnološkega podjetništva. Z bogatimi izkušnjami na področju motiviranja podjetniških skupin, preverjanja potenciala, rasti in internacionalizacije novih podjetij predstavlja pomemben člen v podjetniškem ekosistemu.

Z namenom razvoja Ljubljane in širše regije v inovativno prestolnico, si v TP LJ skupaj z ustanovitelji družbe, kjer je večinski lastnik Mestna občina Ljubljana, prizadevajo biti katalizator sodelovanja med zasebnim sektorjem (podjetniki, start-upi, scale-upi, MSP-ji, multinacionalke), raziskovalno-izobraževalnim sektorjem (univerze, fakultete, inštituti) in vladnim sektorjem (lokalna, regionalna, državna in EU raven).

Primeri programov, pri čemer gre le za del aktivnosti TPLJ, skozi katere uresničujejo zgornje usmeritve, so:

• Climate Launchpad in Climate-KIC Accelerator (Zelene tehnologije)
• LooK ARound 360 XR Lab, raziskovalni laboratorij virtualne in navidezne resničnosti (Industrija 4.0)
• DIH.Healthday.si, digitalno inovacijsko stičišče za digitalne inovacije v zdravstvu (Digitalne inovacije v zdravstvu)
• TopTech in TnT dogodki, interdisciplinarno povezovanje tehnološke skupnosti TP LJ

Podjetjem nudijo individualna svetovanja pri poslovni strategiji, redno spremljanje napredka, usmerjanje in povezovanje, mentorstvo podjetniško izkušenih svetovalcev, podporo in promocijo, tako znotraj skupnosti, kot v medijih, koriščenje globalnih povezav 150+ partnerjev, udeležbo 100+ brezplačnih delavnic in seminarjev letno, veliko možnosti neformalnega povezovanja ter sodobne prostore v coworkingu ali pisarni.

Skupnost TP LJ šteje že več kot 310 inovativnih zagonskih ter malih in srednje velikih podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 1500 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in ustvarjajo promet skoraj pol milijarde EUR.

Dolgoročni plan TP LJ je razvoj visokotehnološkega središča (kampusa) na področju Stanežič, kjer bi po vzoru najboljših praks iz tujine želeli ustvariti mednarodni center, kjer bi se prepletali študentje, podjetniki, profesorji, znanstveniki, investitorji in predstavniki ustvarjalcev politik na izbranem tehnološkem področju ter bi si skupaj prizadevali za prenos inovacij v gospodarstvo.

TP LJ podpira in v skupnost vključuje inovativna tehnološka podjetja z lastnim razvojem, agilno miselnostjo in globalnimi ambicijami. Fokus TP LJ pri tem predstavljajo hitro rastoča (scale-up) podjetja, ki po vertikalah razvijajo vrhunske informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), digitalizirajo zdravstvo, raziskujejo zelene tehnologije ali tehnologije industrije 4.0. Vse navedeno se prepleta z namenom krepitve načel pametnega mesta in družbe 5.0. za lepše, preprostejše in bolj zdravo življenje ljudi.

Univerzitetno in inovativno mesto

Ljubljana je univerzitetno mesto in mesto navdiha, ki povezuje mlade intelektualce in jim nudi možnosti za nadaljnji razvoj. To mestu prav tako daje mladosten pridih.

Univerza v Ljubljani slovi po kakovostnih družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih in tehničnih študijskih programih, ki so pripravljeni v skladu s smernicami Bolonjske deklaracije. Univerzitetni raziskovalci in raziskovalne skupine se s svojim znanstvenoraziskovalnim delom izkazujejo z vrhunskimi projekti na področju umetnosti, znanosti in tehnologije doma in po svetu. Vodilo Univerze je soustvarjanje in povezovanje znanosti, izobraževanja, gospodarstva in širšega družbenega okolja je v konkurenčnih razmerah vse bolj globaliziranega sveta postalo nujnost vsakdana, ki ji to uspeva tudi prek Slovenskega inovacijskega stičišča, Kariernih centrov in Inovacijsko-razvojnega inštituta. 

Zagonu podjetništva daje veliko podporo tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator, ki postaja mednarodno uveljavljen in želi postati najboljša izbira novonastalim podjetjem za odskok v svet.

Ljubljana postaja tudi spodbudno okolje za preizkušanje vseh vrst inovacij. V Ljubljani sta leta 2015 zaživeli kar dve inovacijski središči, in sicer ABC pospeševalnik ter ABC Hub. Soustanoviteljica obeh središč, družba BTC, je z njima pripomogla k uveljavitvi edinstvenega inovacijskega ekosistema v Sloveniji ter omogočila dostop do investitorjev in mednarodnega poslovnega okolja. Mlada in inovativna podjetja so hkrati dobila priložnost za testiranje poslovnih idej v realnem svetu.

Z inovacijami in kreativnimi rešitvami postaja Ljubljana privlačno mesto za preizkušanje inovativnih tehnoloških rešitev tudi med večjimi domačimi in tujimi podjetji. Tem lahko ponudi visoko izobražen in ustvarjalen kader.

Zdravje

Zdravje ljudi je celota, na katero vplivajo bivalno in delovno okolje ter biološki, socialni, ekonomski in družbeni dejavniki. Za učinkovito varovanje zdravja in boljšo kvaliteto življenja naših meščank in meščanov skrbijo javni zavodi in zasebniki ter različne nevladne organizacije, ki izvajajo programe varovanja zdravja.

Zakonsko zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost in jo kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije.

• Osnovna zdravstvena dejavnost 
  Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana, ki je največji javni zdravstveni zavod na primarni ravni v državi. Javno mrežo primarne zdravstvene dejavnosti dopolnjujejo zasebni izvajalci s koncesijo.
• Lekarniška dejavnost
  Lekarniška dejavnost je javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in zasebniki na podlagi koncesije. Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica javnega zavoda Lekarna Ljubljana, največjega lekarniškega zavoda v Sloveniji. 
• Obvezno zdravstveno zavarovanje 
  Občina na podlagi določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem v MOL in tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v MOL, ki jim je bila ta pravica priznana z odločbo centrov za socialno delo na podlagi določil Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v postopkih.
  Prav tako na podlagi določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju občina izvaja postopke prijave v zavarovanje tistih otrok z bivališčem v MOL, ki ne morejo biti zavarovani kot družinski člani preko svojih staršev oz. skrbnikov, ter zanje tudi plačuje prispevek za zavarovanje.

Socialnovarstvene storitve in programi

Socialnovarstvene storitve in programi so namenjeni ljudem, ki se znajdejo v socialni stiski in posameznim ranljivim skupinam, ki potrebujejo določene oblike pomoči in podpore (bodisi materialno podporo, podporo v obliki svetovanj, v skrajnih primerih tudi možnost namestitve). Socialnovarstvene storitve v okviru mreže javne službe zagotavljajo javni zavodi in zasebni zavodi, ki za izvajanje dejavnosti pridobijo koncesijo, socialnovarstvene programe pa večinoma nevladne organizacije.

Javno službo s področja socialnega varstva v Ljubljani izvajajo Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ustanoviteljica MOL),  Zavod za socialno oskrbo Pristan (s koncesijo MOL za izvajanje storitve pomoč na domu), domovi za starejše občane, centri za socialno delo in varstveno delovni centri. Vrzeli mreže javne službe v Ljubljani uspešno dopolnjujejo socialnovarstveni programi, namenjeni najranljivejšim posameznicam, posameznikom in skupinam, ki jih izvajajo številne nevladne organizacije in nekateri javni zavodi, Mestna občina Ljubljana pa jih sofinancira preko rednih letnih javnih razpisov pod nazivom Ljubljana – zdravo mesto.

Doplačila oskrbnih stroškov v institucionalnem varstvu

Naloga MOL v skladu z Zakonom o socialnem varstvu je tudi zagotavljanje sredstev za kritje stroškov institucionalnega varstva oziroma stroškov oskrbe v zavodih za odrasle, to je v domovih za starejše in v posebnih socialnovarstvenih zavodih, kadar je upravičenec oziroma upravičenka ali drug zavezanec oziroma druga zavezanka, z odločbo pristojnega centra za socialno delo, delno ali v celoti oproščena/oproščen plačila teh stroškov. Vse potrebno lahko uredite na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Financiranje pravice do izbire družinskega pomočnika

Zakon o socialnem varstvu tudi določa, da občine financirajo plače oziroma nadomestila plač, vključno s prispevki, družinskih pomočnikov. Pravica do izbire družinskega pomočnika je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Pravice družinskega pomočnika se financirajo iz dodatka za tujo nego in pomoč oziroma iz dodatka za pomoč in postrežbo, s sredstvi invalidne osebe, ki potrebuje družinskega pomočnika in s sredstvi prispevka zavezank oziroma zavezancev. Kadar ta sredstva ne zadostujejo, je razliko dolžna doplačati občina in sicer na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni center za socialno delo. Vse potrebno lahko uredite na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Ljubljana – zdravo mesto

V MOL podpiramo razvoj dejavnosti ter programov socialnega varstva in varovanja zdravja, ki znatno prispevajo k boljšemu življenju v mestu, čeprav ne sodijo v javno službo ali v pristojnost lokalne skupnosti. Pomembno vlogo pri tem ima sofinanciranje aktivnosti nevladnih organizacij in javnih zavodov. Mestna občina Ljubljana namreč poleg zakonskih obveznosti sofinancira tudi izvajanje programov socialnega varstva in varovanja zdravja preko vsakoletnih javnih razpisov Ljubljana – zdravo mesto, ki jih izvajajo nevladne organizacije in javni zavodi. Pri izbiri programov upoštevamo potrebe ljudi in predloge izvajalskih organizacij, ki temeljijo na izkušnjah in razvojnih usmeritvah preventivnih zdravstvenih in socialno varstvenih dejavnosti in izhajamo iz sprejetih strategij MOL.

Koncesionarji v primarnem zdravstvu

Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost. Poleg Zdravstvenega doma Ljubljana opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v okviru mreže javne zdravstvene službe v MOL preko 100 koncesionarjev, ki delujejo na področju: splošne medicine, zobozdravstva odraslih, zobozdravstva otrok in mladine, pediatrije, ginekologije in porodništva, fizioterapije itd. Poleg Lekarne Ljubljana deluje v Ljubljani tudi 14 koncesionarjev na področju lekarniške dejavnosti.

Zagotavljanje denarnih pomoči

MOL na osnovi Odloka o denarni pomoči ter ob uporabi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, socialno šibkejšim občankam in občanom zagotavlja denarne pomoči. Do denarne pomoči iz proračuna MOL so upravičeni občani in občanke, ki so brez lastnega dohodka ali pa z lastnim dohodkom ne dosegajo minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, pa tudi tisti, ki do 30 % presegajo minimalni dohodek.

Turizem v Ljubljani

Mesto z zeleno dušo

Ljubljana zadnja leta doživlja turistični razcvet, kakršnega si še dve desetletji nazaj nismo predstavljali. Obiskovalci jo skoraj brez izjeme dojemajo kot čudovito mesto, narejeno po meri človeka, ki jim ponuja vrsto izvirnih doživetij. Ljubljana je zeleno, romantično, sproščeno in v trajnostno prihodnost usmerjeno mesto, ki svoj edinstven značaj dolguje dediščini različnih zgodovinskih obdobij ter viziji slovitega arhitekta Jožeta Plečnika. V njej vladata živahna kulturen in ustvarjalen utrip.

Pri ustvarjanju turistične ponudbe sledimo trendom in povpraševanju, a upoštevamo želje meščanov in lokalnih skupnosti, saj se zavedamo, da morajo biti z razvojem turizma v prvi vrsti zadovoljni prebivalci mesta. Z aktivnim razvijanjem produktov, integralnih turističnih proizvodov in promoviranjem ponudbe, s katero obiskovalce popeljemo izven mestnega središča, tudi v regijo Osrednja Slovenija, si prizadevamo podaljšati bivanje gostov, hkrati pa sprostiti preobremenjene točke in mesto pustiti prijetno za bivanje meščanov in vseh obiskovalcev, ki tu ostanejo. 

Javni zavod Turizem Ljubljana

Javni zavod Turizem Ljubljana je lokalna turistična organizacija, ki jo je ustanovila Mestna občina Ljubljana. Deluje od leta 2001, njegovo poslanstvo pa je spodbujati razvoj ter v sodelovanju s turističnimi ponudniki izvajati promocijo turistične ponudbe Ljubljane in regije Osrednja Slovenija. Pod okriljem Turizma Ljubljana delujeta turistična informacijska centra ob Tromostovju in na Krekovem trgu. Njegova Vodniška služba izvaja oglede mesta za posameznike in skupine v 16 različnih jezikih.

V okviru Turizma Ljubljana deluje tudi Kongresni urad Ljubljane, ki je namenjen promociji in trženju slovenskega glavnega mesta za organizacijo mednarodnih strokovnih in podjetniško-gospodarskih dogodkov. 

Ljubljana nosilka turističnega razvoja regije

Tudi na turističnem področju s sinergijskimi učinki uspešno povezujemo celotno osrednjeslovensko regijo (z lokalno kulinariko, trajnostnimi potmi in izleti …).

Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Osrednja Slovenija je postala vzorčni primer dobro organizirane, aktivne in povezane RDO v Sloveniji in dosegla prepoznavnost regije tudi v tujini. Že v prvih štirih letih od vzpostavitve leta 2011 je bil prvotno zastavljen cilj števila turistov v regiji presežen za 33,22 odstotka, na področju števila nočitev pa za 21,61 odstotka. Skupna vizija regije Osrednja Slovenija je najbolj povezana in inovativna zelena turistična regija v Sloveniji.

Kulturni turizem

S strateškimi smernicami kulturnega turizma, ki smo jih sprejeli v letu 2016, aktivno povezujemo deležnike v kulturnem in turističnem sektorju ter razvijamo nove kulturne četrti. Ključna cilja predvidevata več povezovanja med kulturnimi institucijami in organizacijami ter turističnim gospodarstvom in povečanje števila prihodov tujih turistov z motivom doživetja kulturnih znamenitosti, dogodkov in drugih privlačnosti kulturne ponudbe naše prestolnice.

Spomladi 2018 smo predstavili Moustache tour, turo treh velikih slovenskih brkačev, na kateri bodo obiskovalci spoznali tri velikane ljubljanske kulturne scene 20. stoletja. S Cankarjem, Jakopičem in Plečnikom bodo doživeli kulturni utrip Ljubljane in se sprehodili skozi številne zgodbe in znamenitosti.

Očarljivo mesto z rekordnim obiskom v prazničnem decembru

Rekordnih milijon obiskovalcev, ki jih decembra beležimo v Ljubljani že nekaj let zapovrstjo, vedno znova očara izvirna praznična okrasitev, mamljivo dišavne in bogato obložene stojnice, vragolije izvajalcev uličnih gledališč in raznovrstni koncerti. 

Zaradi festivala December v Ljubljani, vključno s Prazničnim sejmom, je strokovna javnost leta 2016 Ljubljano uvrstila med najprivlačnejše destinacije v prazničnem času. (Tourism Review Media – vodilni mednarodni spletni portal, namenjen turističnim delavcem in organizacijam.)

Prvi hotel s petimi zvezdicami v Ljubljani

Z izjemnim razvojem mesta in vse večjo mednarodno prepoznavnostjo se krepi zanimanje vodilnih mednarodnih hotelskih verig za Ljubljano. V letu 2017 je v mestnem središču odprl vrata prvi hotel v kategoriji 5 zvezdic, kar dokazuje, da postaja Ljubljana tudi destinacija za najzahtevnejše goste.