Waldorfska šola je šola, ki omogoča otroku celovit razvoj. Izhaja iz upoštevanja in poznavanja otrokovega fizičnega, psihičnega in duhovnega razvoja. Bistvo waldorfske pedagogike je v tem, da poskuša otroku ob pravem času, na pravi način predstaviti primerne vsebine, ki na otroka blagodejno vplivajo in mu s pomočjo celostnega pristopa k poučevanju omogočajo razvoj čim širših sposobnosti. Poudarek je na tem, da človek ni zgolj intelektualno bitje, temveč tudi bitje srca in volje.
Otrok se vzgaja v sočutju do sočloveka, v spoštovanju do narave… Poudarek je na umetnosti in uporabi naravnih materialov, v učnem procesu pa ne na kvantiteti ampak na kvaliteti. Učna snov se otroku približuje na zanimiv način, ki zajema tako otrokovo mišljenje, ustvarjalnost in gibanje. Ne uporabljajo se že napisani učbeniki ampak otroci sami aktivno sodelujejo pri nastajanju lastnih učbenikov. S tem si krepijo samozavest in samozaupanje.
Waldorfska šola uči otroka samostojnosti in kreativnosti. Njena prizadevanja so usmerjena v oblikovanje odgovorne, ustvarjalne, socialno zrele, svobodne osebnosti. Temu primerno so izbrane vsebine in načini poučevanja.
Vsak predmet, s katerim se otroci ukvarjajo, se neločljivo povezuje z drugimi, hkrati pa so vsebine izbrane tako, da se skladajo s trenutno razvojno stopnjo otrok v posameznem razredu. Vzgojne težave se rešujejo preko pogovorov in smiselnih kazni. Mnogokrat preko zgodb, dramskih uprizoritev, iger,…
Glavni impulz, ki daje značaj vsemu delu in življenju v waldorfski šoli, je osredotočenje na naravo odraščajoče osebnosti ter celostni (integrativni) pristop k učenju in poučevanju. Ta pristop prežema tako predmetnik, celotno pedagoško delo, preverjanje in ocenjevanje kakor tudi organizacijo in upravljanje šole.
Pouk na waldorfskih šolah poteka celostno, kar pomeni, da je poleg intelekta učenca nagovorjena tudi njegova volja in čutenje. Zakaj volja? Zato, ker nam čudovite ideje ne koristijo, če nimamo volje, da jih spravimo v življenje. Zakaj čutenje? Zato, ker je razvoj in negovanje čutenja nujno potrebno za veselje, vsesplošno zanimanje in čudenje, ki je gonilna sila razvoja v življenju.